Aura Luna je lepo ime za tisti tihi, mesečni občutek, ki ga lahko uporabiš kot preprost kompas: opazim → umirim → izberem namero → naredim majhen korak.
Ta vtis – ali »aura« – ni nekaj otipljivega, temveč bolj stanje duha, ki se naseli, ko se prepustimo njenemu sijaju. Ljudje si že stoletja razlagajo luno kot sopotnico življenjskih ciklov, saj nas spominja, da se vse v naravi – in v nas samih – nenehno obnavlja: kar enkrat zraste, nekoč tudi popusti in ustvari prostor za novo.
